V zadnjih nekaj letih se je o pojmu detektivske dejavnosti razpredalo na dolgo in široko. V večini primerov je šlo za boj med različnimi koncepti in predstavami o tem, kaj detektivska dejavnost sploh je in kaj detektivi lahko počnemo.
Presenečenja s strani države
V TV oddaji »Koda« je bilo izpostavljeno, da imajo predvsem tisti, ki bi morali skrbeti za zakonitost na področju detektivske dejavnosti, še vedno skrite adute. Glavni inšpektor Inšpektorata RS za notranje zadeve je v oddaji dejal:
“Osebe, ki so pooblaščene oziroma imajo pogodbeno razmerje, so strokovno usposobljene in imajo registrirano poizvedovalno dejavnost, lahko izvajajo nadzor bolniške odsotnosti.”
To pomeni, da lahko nadzor izvaja kdorkoli – tudi sosed, varnostno nepreverjene osebe ali celo kaznovani posamezniki. Pogoj je le, da imajo registrirano poizvedovalno dejavnost.
Koga Inšpektorat dejansko ščiti?
Povsem neverjetno je, da državni organi zagovarjajo in dajejo lažno potuho vsem tistim, ki posegajo v človekove pravice in zasebnost posameznika, ne da bi izpolnjevali formalne pogoje.
- Inšpektorat takšnih posameznikov ali pravnih oseb sploh ne kontrolira.
- Ti niso registrirani za detektivsko dejavnost, ampak le za poizvedovalno.
Za konec pa ostaja še eno vprašanje: kakšna je razlika med poizvedovalno in detektivsko dejavnostjo? Pa naj razume, kdor more.